Službe so, delal pa ne bi nihče



Na Facebooku sem zasledila komentar neke gospe, ki je bila naravnost besna, ker se dva študenta nista prikazala na razgovor za natakarja. Vse lepo in prav, vendar je kaj kmalu vse študente in brezposelne, akhem, potlačila v isti drek. Češ, 'službe so, delal pa ne bi nihče'.

Kar se tiče teh dveh študentov sta pokazala svojo (neobstoječo) etiko do dela, in se strinjam z gospo, da je bilo storjeno totalno nespoštljivo. Kar se tiče pa mišljenja, da bi morali poprijeti za vsako delo – lej, ni vsak za vsako delo.

Natakarji bi morali biti ljudje, ki imajo radi delo z ljudmi, ali tisti, ki so pač šolani za ta poklic. Ne želi vsak študent delati kot natakar, vem, da jaz nisem. Sem pač stisnila zobe in počakala dokler se ni odprlo delovno mesto, ki mi je bilo všeč. Kaj je narobe s tem, da želiš dobiti delo na področju za katerega si se šolal, ali pa katero ti je všeč? Zakaj bi se po cele dneve ubijal v neki službi, ki jo iz dna srca sovražiš?

Je pač res, da nekateri nimajo tega 'luksuza', in morajo poprijeti za vsako delo, ampak zakaj ne bi želel najboljšega zase?

Potem so se usuli komentarji o tem, kako se da vsako službo dobiti v roku treh dni. Okej, fajn za vas. Jaz sem na svojo čakala pol leta. Ne moreš vse metati v isti koš. Morda nekdo išče službo na področju, kjer je bolj slabo zaposljiv kader, ali pa morebitna služba ni v okolju kjer živi, ali pa si prekvalificiran za delovno mesto, morda imaš premalo izkušenj, ali pa pač nimaš sreče in nisi izbran po razgovoru.

Folk, ki reče 'ni služb', verjetno ne misli na splošno, ampak govori o svojem kadru.

Uf, in nato govor o tem, kako bi vsak na razgovoru želel vedeti o plači in o ugodnostih. A bejž no? Nekdo, ki je prišel k tebi na razgovor želi vedeti kakšna je plača tebi pa se to zdi nesramno? Nesramno je pričakovati, da bo nekdo vzel službo vrat na nos, brez kakršnekoli vednosti o plači.

Pa kako smo mladi leni, nezanesljivi, in nezvesti. Bog ne daj, da kdo omeni nekatere starejše ljudi, ki raje živijo od socialne podpore kot pa, da gredo delat za minimalca – pa ne, da jih sodim. Nezvesti, hm…kaj pa, če bi za ponujeno delovno mesto zaposlovali ljudi, ki imajo izobrazbo, ki se sklada z delovnim mestom ali pa vsaj izkušnje? Na primer, za natakarja zaposliš gostinca, ne pa študenta ekonomije. Pa ne, da študentje ekonomije niso dobri ali zvesti natakarji, tukaj jaz ne bom posploševala, - če te delo veseli, boš dober v tem, ni važna izobrazba.

Ampak, če iščeš poceni delovno silo med študenti, boš to pač dobil. Za večino študentov je natakarstvo pač neka služba s katero trenutno služiš za najemnino pa za urbano, ne pa karierna odločitev.

Pa ne, da so zaposlovalci same cvetke.

Sama sem delala pri starejši gospe – administrativno delo. Imela je zelo zoprno osebnost, ampak pri takih pač stisnem zobe. Nato so se pojavile nemogoče zahteve, kot npr. – 'naredi mi spletno stran'. Ko sem ji poskušala razložiti, da za to pač potrebuje programerja, je zacincala, da sem ena 'od ta mladih' in bi morala vse to imeti v malem prstu. Aha.

Dve kolegici sta se prijavili za delo v neki trgovini. Z gospo sta se lepo zmenili vse – ji povedali, da lahko delata tudi vikende, vendar samo 3 mesece, saj morata nato vzeti vsaj en mesec, da napišeta magistrsko nalogo in magistrirata. Seveda, ko je prišlo do konca teh treh mesecev, je gospa pač imela polno izgovorov; 'nima časa dati oglasa na študentski servis za nove delavce', 'nekdo jih mora uvajat', 'sama ne more delati med vikendi' – in to kljub temu, da sta jo na odhod opozarjali mesec prej. In kaj se je zgodilo? Če ne bosta delali še en mesec jima ne bo dala plače od prejšnjega meseca, ki sta ga že oddelali.

Naj tu omenim še delo socialne oskrbovalke na domu – plača mizerna, delovni pogoji prav tako grozni. Socialni oskrbovalci delajo z invalidi ali starejšimi ljudmi. V drugih državah imajo to urejeno tako, da ali ena oskrbovalka skrbi za eno osebo v sklopu enega dneva, ali pa dve oskrbovalki poskrbita skupaj za več ljudi. V Sloveniji dela ena oskrbovalka, v enem dnevu ima lahko tudi do 10 oskrbovancev, iz postelje mora dvigovati težke invalide, ljudi, ki so 3x težji kot ona sama, poleg tega pa, ker se nihče ne odloči za to službo oz. dajejo odpovedi (le zakaj) mora ta oskrbovalka oddelati še njihove izmene, delati dopoldansko in popoldansko izmeno skupaj (od 6h zjutraj do 11h zvečer), včasih več dni, včasih tudi vikende – in nima prostega dneva v dveh tednih. In na koncu ta oskrbovalka postane oskrbovanec – resnična zgodba.

Tako, da ja, službe so, ampak, če se pritožujete, da ne dobite delavcev že dlje časa, ali je možno, da je problem v vas?

Vsi bi radi zaposlili nekoga mladega, vitalnega, najbolje, da ima pri 20 letih že 10 let izkušenj, pa naj pridno kima in skače do stropa, ko bo lahko delal za minimalca, pa se ubijal na tistih nadurah, ki jih tako ali tako ne plačujete.

Kaj pa mladi, ki še rabijo dobiti izkušnje prav na področju kjer zaposlujete? Pa starejši, ljudje nad 50 let, ki so prestar kader za zaposlitev, a premlad za upokojitev?

Povejte mi, če je normalno, da za oskrbovalko na domu zaposlijo 50 letno žensko in ji dajo zgoraj omenjen urnik, ker pač vejo, da mora poprijeti za vsako delo.

Najbolje, da vsi garamo cela življenja v službah, ki jih ne maramo, za šefe, ki sedijo na svojih stolčkih in se pritožujejo kako težko je dobit dobre delavce.




Sledi mi:






Zaznamek: Vse slike so vzete s Pixbaya - te slike so zastonj za zasebno in komercialno uporabo, ni potrebnega pripisa avtorstva.
Če želite, da pišem o določeni temi - sporočite to v komentarjih. Za sodelovanje (recenzijo produkta, knjige, če ste pisatelj) pišite na - katarina.ferk@gmail.com

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Be Selfish: 5 Things To Do On Valentine's Day If You're Single

Can a Friend Break Your Heart: 6 Ways To Spot a Fake Friend

13 Worst Things a Boy Had Ever Said to Me